RAZVOJNA NALOGA FORMATIVNO SPREMLJANJE V PODPORO VSAKEMU UČENCU IN RAZVOJU VKLJUČUJOČE ŠOLE

Vodja projekta: Zavod za šolstvo republike Slovenije

Sodelujoče šole: OŠ Šalovci, DOŠ Prosenjakovci, OŠ II Murska Sobota, EŠ Murska Sobota (gimnazijski program)

Ravnatelj in ožji projektni tim 6 učiteljev:

  • Jožefa Tratar, vodja projekta
  • Breda Kerčmar
  • Slavica Balek Haddaoui
  • Sandra Vereš
  • Suzana Škodnik in
  • Marjetka Andrejek

Trajanje projekta: September 2018–september 2020.

 Načela:

  • Zagotoviti optimalen razvoj, učno uspešnost in izboljševanje dosežkov vseh učencev v skladu z njihovimi zmožnostmi.
    • Učencem zagotoviti aktivno vlogo pri izgradnji kakovostnega in trajnega znanja.
    • Učence videti kot skupino različnih, izvirnih in edinstvenih posameznikov.
    • Pozornost nameniti vsakemu učencu – v razredu videti in slišati vsakega izmed njih.
  • Spodbuditi razvoj odgovornega odnosa učencev do učenja – prevzem skrbi za učenje.
  • Učence vključiti v sooblikovanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti.
  • Učence vključiti v načrtovanje dejavnosti in dokazov.
  • Učence vključiti v samovrednotenje in vrstniško vrednotenje znanja.
  • Prispevati h kakovostnim odnosom med učiteljem in učenci ter med učenci
    • Z odprtimi vprašanji spodbujati dialog v razredu.
    • Zavzemati se za večsmerne povratne informacije.
    • Izboljšati motivacijo učencev za učenje.
  • Razvijati vključujoče, psihološko varno, sproščeno in spodbudno učno okolje.
    • Zagotoviti medvrstniško sodelovanje (medsebojna pomoč, sodelovanje, podajanje povratnih informacij).
    • Učencem prisluhniti, jih slišati in spodbujati k izražanju njihovih misli, pogledov, želja , …

Namen in cilji:

  • Razvijati šolsko prakso, usklajeno z individualnimi potrebami, zmožnostmi, … učenca, ki temelji na formativnem spremljanju, s katerim razvijamo spodbudno učno okolje in zagotavljamo optimalen razvoj ter učno uspešnost vsakega učenca.
  • S formativnim spremljanjem pri učencih razvijati ustvarjalnost, odgovornost in samoregulativnost.
  • Vključiti učence v  sooblikovanje učnega procesa, videti in slišati vsakega učenca ter s tem izboljšati njihovo motivacijo (za učenje) in soudeleženost pri razvoju vključujoče šole.
  • Učencem zagotoviti aktivno vlogo pri izgradnji kakovostnega in trajnega znanja.
  • Z zavzemanjem za večsmerne, tudi vrstniške povratne informacije, izboljšati odnose med učiteljem in učenci, med učenci ter med učitelji.
  • Spodbujati medvrstniško sodelovanje (sodelovalno učenje, medsebojna pomoč in podajanje povratnih informacij).
  • Ustvariti učno okolje, v katerem se bodo učenci počutili sprejete, vključene in bodo lahko razvijali svoje potenciale.
  • Podpreti učitelja pri razvoju vključujočega, varnega in spodbudnega učnega okolja.
  • Zagotoviti miselno spodbudno, psihološko varno in sproščeno ter vključujoče učno okolje.
  • Širiti spoznanja med udeležence v kolektivih.
  • Raziskovati, načrtovati, spremljati in evalvirati učno prakso.

PREDVIDENE AKTIVNOSTI NA ŠOLI:

  • Ožji projektni tim skupaj z učitelji oblikuje načrt za razvoj vključujočega učitelja in vključujoče šole ter določi prednostne naloge v razvojni nalogi.
  • Učitelji uporabljajo osebne načrte, ki ji po akcijskih korakih vodijo k načrtovanju in uvajanju formativnega spremljanja v svojo prakso.
  • Ožji projektni tim zbira osebne načrte učiteljev in jim podaja povratne informacije.
  • Ožji projektni tim odgovori na vprašanja iz anketnega vprašalnika (Vključujoča šola, 2017), ki meri indeks inkluzivnosti šole.
    • Učitelji individualno izpolnijo vprašalnik.
    • Pogovor med učitelji in ugotovitev trenutnega stanja na šoli
  • Učitelji oblikujejo pare z namenom spremljanja pouka in podajanja povratnih informacij drug drugemu o uspešnosti vpeljevanja formativnega spremljanja v učno prakso.
  • Učitelji izvajajo prednostne naloge iz načrta za razvoj vključujoče šole, svoje delo spremljajo in evalvirajo.
PREDVIDENI REZULTATI

 

  • Pisna refleksija na ravni tima (načrt šole) in posameznih učiteljev (osebni načrt): kaj so v projektu pridobili oni in kaj so pridobili njihovi učenci, kaj so v svoji praksi spremenili, katere strategije vključevanja ste prepoznali kot najučinkovitejše za razvoj vključujoče šole …
  • Didaktično/strokovno  gradivo.

–      Predstavitve nastalih primerov prakse in izmenjava izkušenj/znanj/prakse s področja formativnega spremljanja  in razvoja elementov vključujoče šole z ostalimi učitelji ter svetovalci na delavnicah  in konferencah.

  • Vzajemne hospitacije – učitelji hospitirajo drug drugemu.
  • Skupen strokovni posvet šol znotraj posamezne regije, ob koncu prvega in drugega leta sodelovanja v razvojni nalogi.
  • Evalvacijsko poročilo razvojne naloge.

 

(Skupno 123 obiskov, današnjih obiskov 1)