Vodja projekta: Zavod za šolstvo republike Slovenije

Sodelujoče šole: OŠ Šalovci, DOŠ Prosenjakovci, OŠ II Murska Sobota, EŠ Murska Sobota (gimnazijski program)

Ravnatelj in ožji projektni tim 6 učiteljev:

• Jožefa Tratar, vodja projekta
• Breda Kerčmar
• Slavica Balek Haddaoui
• Sandra Vereš
• Suzana Škodnik in
• Marjetka Andrejek

Trajanje projekta: September 2018–september 2020.

 Načela:

• Zagotoviti optimalen razvoj, učno uspešnost in izboljševanje dosežkov vseh učencev v skladu z njihovimi zmožnostmi.
  • Učencem zagotoviti aktivno vlogo pri izgradnji kakovostnega in trajnega znanja.
  • Učence videti kot skupino različnih, izvirnih in edinstvenih posameznikov.
  • Pozornost nameniti vsakemu učencu – v razredu videti in slišati vsakega izmed njih.
• Spodbuditi razvoj odgovornega odnosa učencev do učenja – prevzem skrbi za učenje.
• Učence vključiti v sooblikovanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti.
• Učence vključiti v načrtovanje dejavnosti in dokazov.
• Učence vključiti v samovrednotenje in vrstniško vrednotenje znanja.
• Prispevati h kakovostnim odnosom med učiteljem in učenci ter med učenci
  • Z odprtimi vprašanji spodbujati dialog v razredu.
  • Zavzemati se za večsmerne povratne informacije.
  • Izboljšati motivacijo učencev za učenje.
• Razvijati vključujoče, psihološko varno, sproščeno in spodbudno učno okolje.
  • Zagotoviti medvrstniško sodelovanje (medsebojna pomoč, sodelovanje, podajanje povratnih informacij).
  • Učencem prisluhniti, jih slišati in spodbujati k izražanju njihovih misli, pogledov, želja , …

Namen in cilji:

• Razvijati šolsko prakso, usklajeno z individualnimi potrebami, zmožnostmi, … učenca, ki temelji na formativnem spremljanju, s katerim razvijamo spodbudno učno okolje in zagotavljamo optimalen razvoj ter učno uspešnost vsakega učenca.
• S formativnim spremljanjem pri učencih razvijati ustvarjalnost, odgovornost in samoregulativnost.
• Vključiti učence v  sooblikovanje učnega procesa, videti in slišati vsakega učenca ter s tem izboljšati njihovo motivacijo (za učenje) in soudeleženost pri razvoju vključujoče šole.
• Učencem zagotoviti aktivno vlogo pri izgradnji kakovostnega in trajnega znanja.
• Z zavzemanjem za večsmerne, tudi vrstniške povratne informacije, izboljšati odnose med učiteljem in učenci, med učenci ter med učitelji.
• Spodbujati medvrstniško sodelovanje (sodelovalno učenje, medsebojna pomoč in podajanje povratnih informacij).
• Ustvariti učno okolje, v katerem se bodo učenci počutili sprejete, vključene in bodo lahko razvijali svoje potenciale.
• Podpreti učitelja pri razvoju vključujočega, varnega in spodbudnega učnega okolja.
• Zagotoviti miselno spodbudno, psihološko varno in sproščeno ter vključujoče učno okolje.
• Širiti spoznanja med udeležence v kolektivih.
• Raziskovati, načrtovati, spremljati in evalvirati učno prakso.

PREDVIDENE AKTIVNOSTI NA ŠOLI:

• Ožji projektni tim skupaj z učitelji oblikuje načrt za razvoj vključujočega učitelja in vključujoče šole ter določi prednostne naloge v razvojni nalogi.
• Učitelji uporabljajo osebne načrte, ki ji po akcijskih korakih vodijo k načrtovanju in uvajanju formativnega spremljanja v svojo prakso.
• Ožji projektni tim zbira osebne načrte učiteljev in jim podaja povratne informacije.
• Ožji projektni tim odgovori na vprašanja iz anketnega vprašalnika (Vključujoča šola, 2017), ki meri indeks inkluzivnosti šole.
  • Učitelji individualno izpolnijo vprašalnik.
  • Pogovor med učitelji in ugotovitev trenutnega stanja na šoli
• Učitelji oblikujejo pare z namenom spremljanja pouka in podajanja povratnih informacij drug drugemu o uspešnosti vpeljevanja formativnega spremljanja v učno prakso.
• Učitelji izvajajo prednostne naloge iz načrta za razvoj vključujoče šole, svoje delo spremljajo in evalvirajo.

• Pisna refleksija na ravni tima (načrt šole) in posameznih učiteljev (osebni načrt): kaj so v projektu pridobili oni in kaj so pridobili njihovi učenci, kaj so v svoji praksi spremenili, katere strategije vključevanja ste prepoznali kot najučinkovitejše za razvoj vključujoče šole …
• Didaktično/strokovno  gradivo.

–      Predstavitve nastalih primerov prakse in izmenjava izkušenj/znanj/prakse s področja formativnega spremljanja  in razvoja elementov vključujoče šole z ostalimi učitelji ter svetovalci na delavnicah  in konferencah.

• Vzajemne hospitacije – učitelji hospitirajo drug drugemu.
• Skupen strokovni posvet šol znotraj posamezne regije, ob koncu prvega in drugega leta sodelovanja v razvojni nalogi.
• Evalvacijsko poročilo razvojne naloge.